Kako dolgo veljajo prostorski akti in kdo določa njihovo skladnost opredeljuje Zakon o urejanju prostora v 20. in 21. členu. Zakon o urejanju prostora določa, da veljavnost prostorskih aktov ni omejana, obstaja pa izjema, to so lokacijski načrti. Lokacijski načrti prenehajo veljati, ko so izvedeni oziroma ko so objekti zgrajeni in v uporabi skladno s predpisi o graditvi objektov. Lokacijski načrt lahko preneha veljati le v delu, ki je izveden, vendar pri tem ne sme biti onemogočena celovitiost izvedbe preostale prostorske ureditve.

Po prenehanju veljavnosti državnega lokacijskega načrta veljajo na območju pravila prostorskega reda Slovenije. Preostalo območje iz državnega lokacijskega načrta se ureja z občinskimi prostorskimi akti skladno s smernicami iz državnega lokacijskega načrta. Po prenehanju veljavnosti občinskega lokacijskega načrta se območje ureja s prostorskim redom občine.

Glede na namen poznamo prostorske akte dveh vrst - strateške prostorske akte in izvedbene prostorske akte.
Strateški prostorski akti sodijo v okvir prostorskega razvoja Slovenije, prostorskega reda Slovenije, regionalne zasnove prostorskega razvoja in strategije prostorskega razvoja občine.
Izvedbeni prostorski akti so državni in občinski lokacijski načrt ter prostorski red občine.

Prostorski akti med seboj ne smejo biti v nasprotju. Če sta za isto območje sprejeta dva ali več prostorskih aktov iste vrste, se uporablja tisti, ki je bil sprejet kasneje. Občinski prostorski akti ne smejo biti v nasprotju z državnimi in skupnimi prostorskimi akti. Na območju, kjer je občinski akt v nasprotju z državnima oziroma s skupnim prostorskim aktom, se uporablja državni oziroma skupni prostorski akt. Izvedbeni prostorski akti ne smejo spreminjati odločitev strateških prostorskih aktov.